02/01/2023
Bye bye Zanzi
Dragi naši,
počasi se naša pot v Starem trgu zaključuje. Seveda, trgovinica AtlantiShop ostaja na facebooku, v izdelavi pa tudi nova spletna stran.
Skoraj devet let smo skupaj z vami preživeli v Starem trgu, v tem času pa smo dodobra spoznali vse lepe in manj lepe stvari.
Najprej bi se rada iskreno zahvalila svoji družini, brez katere se naša zgodba sploh ne bi pričela.
Pokojni stari mami, ko je ugotovila, da grem na svoje, da ni komplicirala in je z prijateljico Vero parkrat prišla tudi na pijačo. Atiju za pametno preračunavanje prihodkov in odhodkov, dostavo toplih kosil, ki so se ob celodnevnem delu več kot prilegli. Mamci za pomoč pri dekoraciji lokala, pomivanju posode in točenju Žuje kadar je bila v lokalu gneča. Mojemu bratu za najboljši logotip ZanziBar in facebook stran. Velika zahvala gre tudi partnerju Boštjanu, za vso pomoč okoli vzdrževanja samega lokala ter razumevanju, da sem bila zadnjih osem let zaradi dela veliko odsotna. ❤️
Kdor ni hodil v naš lokal, vsega tega ne more razumeti. Tisti, ki ste k nam prihajali pa vedite, da si boljših gostov/prijateljev-Zanzijevcev, ne bi mogla želeti. Sploh ne vem kako naj opišem, ampak vsi ste vedeli, da zame niste samo gostje, ampak moji Zanzijevci. Majhnost lokala ni bila nikoli ovira, da se ne bi imeli lepo. Prav tako vas ni nikoli pregnalo vreme, pa naj je bilo zunaj +35 °C ali -10 °C. Lahko je pihalo ali deževalo, vedno smo našli rešitev in razlog za druženje. Pisana druščina različnih karakterjev, ki so uživali v našem ustvarjanju z raznolikimi pijačami, dekoracijami in malenkostmi, ki so naredile ta druženja tako zelo naša.
Vem, da se bomo vsi še kar nekaj časa spominjali veselih prigod v Lokal Zanzi Bar , tako kot se ostali pogovarjajo o sedaj že bivših časih diskotek. Res je, ni več tistih divjih časov, ampak mi smo dokaz, da ko je družba prava, se lepi spomini in zabavne prigode zgodijo spontano. Še en dokaz, da ni pomembno koliko nas je, ampak da je družba fajn! :)
Pohvala gre tudi vsem, ki so tukaj delali. Zelo vesela sem bila, ko sem slišala, da ta prostor ni samo njihovo delovno mesto, saj so vedno radi prihajali tudi izven delovnega časa, ter poprijeli za delo kadar je teraso zasedel avtobus turistov. Tudi gostje/Zanzijevci, so vedeli kje v lokalu je kaj, ko je bilo treba karkoli postaviti, razstaviti ali poiskati. To pa je bilo za marsikoga resnično nedojemljivo, saj nikoli nikomur ni bilo ničesar težko narediti ali pomagati. Vse to pa so storili še z velikim veseljem. Stkala so mnoga nova prijateljstva in tudi ljubezni. Ravno zaradi medsebojne pomoči in prijateljstva, smo zgradili skupnost, ki je ena in neponovljiva. Iskrena HVALA vsem, ravno ta del bo najtežje zapustiti ❤️
Zapustiti Stari trg kot tak, pa niti ne bo tako težko. Šele ko smo lokal odprli, smo opazili, kakšno vlogo igra terasa za sam lokal. Spremljanje radarskih slik, strah ali bodo senčniki "preživeli", vrtne garniture (ki mimogrede niso poceni) prepuščene na milost in nemilost nočnemu življenju. Marsikdaj, ko sem zjutraj prišla v službo, so bile vidne poškodbe na stolih, mizah, vrtnih zasaditvah... Na terasi nismo imeli možnosti osvetljave, poskusili smo tudi z lučkami pod senčniki, a težava nastane pri zapiranju le teh, ko pride neurje. Težko je karkoli narediti na terasi, če ta ni že v naprej pripravljena, kot je to bilo nekoč. V vseh teh letih so turisti, ki so bili v trgu večinoma obiskali naš lokal. Določeni so bili na »obisku« skoraj vsakodnevno, še posebej če so bivali v bližini. Tudi dnevnih turistov se je veliko obrnilo. Tem smo vedno z veseljem pomagali, jih usmerili na ogled Konjic, jim ponudili zemljevid ali pa le povedali kakšno lepo besedo o našem kraju.
Ob tem pa moram omeniti še en pripetljaj… Letos je majhna skupinica turistov prišla v lokal po coffee to go. Videli so tudi trgovinico, ki jim je bila zelo všeč, saj je mimogrede edina takšna trgovinica, kjer imamo razne lokalne izdelke po katerih lahko turisti posežejo. Čez dobro uro opazim, da se turisti pričnejo posedati na našo teraso. Niti se še niso dobro usedli, ko njihova vodička prične kričati: »Neee, neee tukaj, SLOVENSKO kavo imajo v sosednjem lokalu«. Jaz še za slovensko kavo sicer nisem slišala, bi jo pa z veseljem poskusila, tako da se priporočam. Prav tako zanimivo in večkrat opozorjeno je bilo, da turisti ne dobijo časa za kavico v trgu, ker jih vodiči vedno »priganjajo«, da se jim mudi na avtobus. Ubogi turisti pa potem lepo prosijo, če lahko skočijo vsaj na stranišče. Ko smo že ravno pri WC-ju pa še tole...
In ne, ni problem, da kdo ne bi smel na stranišče v lokal, samo nekaterim je samoumevno, da brez pozdrava, brez »hvala«, gredo in opravijo svoje. Tako, da naslednjič ko vidite umazano školjko, ne biti takoj jezni na natakarja, ker ni počistil, jezni bodite na ljudi, ki ne znajo počistiti za sabo!
V gostinstvu res ne hodimo za vsakim gostom posebej na WC in mu gledamo »pod rit«. Se pa hitro naučiš za katerimi je treba nujno počistit.
Zanimiv del naše zgodbe je bilo tudi plačevanje za kakršnekoli dogodke, ki so se tekom let odvijali na Starem trgu. Pred časom se je začela pojavljati praksa, da če kdo karkoli organizira (ker imamo mi gostinci baje toliko od tega), mora sofinancirati dogodek. Glede na to, da se je vedno znalo povedati, da imam najmanjši lokal v trgu, smo pri plačevanju igral "fair play" in si vedno enakovredno razdelili stroške. Najdražjemu izmed organizatorjev dogodkov sem takrat celo ponudila možnost najema svojega lokala (in to za dosti nižjo ceno) ter, da naj oni pokasirajo ves dobiček, če se po njihovem mnenju toliko zasluži. Ponudbo so zavrnili, čeprav se baje to nam "tako zelo izplača" Še danes ne razumem zavrnitve te moje gostoljubne geste.
Ker je že govora o dogodkih, moram tukaj pohvaliti Tjašo Kangler, ki je z nami redno komunicirala ter se res trudila, da bi skupaj čim več naredili. Tudi ona se namreč zaveda, da mi od nikogar ne dobimo denarja za razne dogodke in da je naše poslovanje zgolj trdo delo naših rok.
Ob tem bi se še rada zahvalila gospodu Dragu Ratajcu, ki nama je z Matjažem Štolekerjem vsa leta velikodušno in brezplačno oddajal svoje prostore, kamor smo lahko shranjevali dodatne stole, katere smo potrebovali za razne dogodke. S tem nama je prihranil veliko časa in mukotrpnega dela, saj bi brez tega prostora morala za vsak dogodek voziti stole sem ter tja.
Nekateri ste tudi opazili, da smo lokalu dodali trgovinico lokalnih ponudnikov. Želeli smo da se podpira lokalno, saj je vseskozi govora ravno o tem kako je treba spodbujati naše ljudi. Da
pa res ostane le pri besedah, dokazuje dejstvo, da tri četrtine stvari prodamo izven naše občine. To le še dodatno potrjuje, da za lokalno v lokalni skupnosti ni interesa. Iz tega razloga trgovinski del ostaja na spletu, za Zanzijevce pa tudi dostava na dom
Ob zaključku bi želela povedati še to, da dobri sosedski odnosi vedno prinesejo več pozitivnih kot negativnih stvari. Ob tem imam v mislih Matjaža Štolekerja in njegovo partnerko Mišo Riemer, s katerima smo se kdaj skupaj podružili, ko je bil trg prazen, v težkih časih drug drugega spodbujali, posojali pijače, limone, slamice… Marsikdo je nemalokdaj rad »pametno« pripomnil (posebej takrat, ko je bil zraven odprt še kakšen lokal), da nas je gostincev preveč na kupu. Ob takih priložnostih sem vedno odgovorila, da to ne drži, saj ko je gneča jo imamo vsi, ko je ni, ima pa vsak svoje redne goste. In za normalno poslovanje rabiš oboje.
O dobrih sosedskih odnosih ne morem, da ne bi omenila naše frizerke Maje Klokočovnik. Zanjo in njene stranke smo imeli poseben telefon, kjer smo sprejemali naročila, ter kavice še tople z veseljem dostavili do salona. Njena dobra volja je razveselila marsikateri siv dan in vedno je rada počastila svoje stranke. Njena (takrat še praktikanta Amanda), ki ima sedaj v najemu sosednji prostor in z Majo tudi poslovno sodelujeta, pa je velikokrat sama prišla po kavico in brzinski čvek. Obe sta vedno točno vedeli kaj je novega v naši gostinski ponudbi, trgovinici in kaj lepega zopet ustvarjamo za naše goste. Če kdo, sta prav oni poznali našo ponudbo v nulo. 😎
Dragi moji, poslavljamo se od prostora, od novih idej pa zagotovo ne. Trenutno bo zaslužen oddih prišel še kako prav, potem novim dogodivščinam naproti.
Hvala, da ste bili del moje, naše zgodbe ❤️❤️❤️
