»Življenje je tvoje«, je zapisala v naslovu svoje knjige čudovita gospa Louise L. Ko se enkrat zavemo, da je to čista resnica, in da smo sami odgovorni za svoje življenje, se lahko začnejo dogajati spremembe. Ne krivimo drugih za stvari, ki se nam dogajajo. Vzemimo življenje v svoje roke in ga vodimo po poteh, ki so v skladu z našo dušo, našim bistvom oziroma našim višjim jazom. Za vsa dejanja pre
vzemajmo popolno odgovornost in ne pustimo, da drugi upravljajo z našim življenjem. Ne bodimo marioneta s katero lahko upravlja vsak, ki se mu tako zljubi. Kdor ne ljubi sebe ne more ljubiti drugih, kdor ne spoštuje sebe, ne more spoštovati drugih, itd. Veliko duhovnih knjig govori o moči pozitivnih misli in zakonu privlačnosti. Vsem pa je skupno to, da tisto o čemur razmišljamo, to bo naša prihodnost. Zakaj torej ne bi razmišljali le o pozitivnih stvareh, negativne pa bi zavestno prepoznali, se jim zahvalili za obisk in jih prijazno pospremili iz svojih misli? Ne vztrajajmo v zvezah, ki nas ne osrečujejo, ne bodimo zadovoljni s službo, ki nas ne izpopolnjuje, ne tarnajmo nad tem, če nimamo službe,… Raje vzemimo življenje v svoje roke, se poglobimo v svojo dušo in poiščimo rešitev za nastali izziv (nikakor problem). Pri tem nam je v veliko pomoč lahko meditacija. Dobro je, da si vsak dan vzamemo vsaj nekaj minut časa za sebe, in se posvetimo meditiranju. S tem se nam bo izboljšalo tako fizično kot tudi čustveno stanje. Zelo učinkovita pa je skupinska meditacija, kjer so energije še veliko močnejše. Spomnimo se kako pravljično je bilo naše življenje, ko smo bili še otroci. Vse se nam je zdelo mogoče. Verjeli smo v Božička, Rdečo kapico, Sneguljčico,… Zakaj ne bi živeli svoje pravljice tudi sedaj, ko smo odrasli? Zakaj se puščamo ujete v okove nekih za nas neuporabnih in vsiljenih prepričanj? Odstranimo torej vsa prepričanja, ki nam ne služijo več in jih zamenjajmo z našo novo resnico. Začnimo živeti svojo pravljico. Predvsem pa bodimo srečni! Monja Bolte
